-
1 weight
[weit]1) (the amount which a person or thing weighs: He's put on a lot of weight (= got much fatter) over the years.) teža2) (a piece of metal etc of a standard weight: seven-pound weight.) utež3) (a heavy object, especially one for lifting as a sport: He lifts weights to develop his muscles.) utež4) (burden; load: You have taken a weight off my mind.) breme5) (importance: Her opinion carries a lot of weight.) teža* * *I [wéit]nounteža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk; figuratively breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugledunder weight commerce pod težo, prelahekweight of metal — teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkratgross, net weight — bruto, neto težaman of weight — vpliven, pomemben človekputting the weight sport met krogleto lose weight — izgubiti na teži, shujšatito lose in weight figuratively izgubiti na važnostiwhat is your weight? — koliko tehtate?to pull one's weight figuratively pošteno se lotitito put the weight sport metati kroglo, kladivoto put on ( —ali to gain) weight — pridobiti na (telesni) teži, zrediti seto try the weight of s.th. — potežkati, v roki tehtati kajII [wéit]transitive verbobtežiti ( a net mrežo) (tudi figuratively); povečati težo s primesmi; zaliti s svincem ( a stick palico); dati določeno težo ( a horse konju); obremeniti, prenesti težo na (smučko); (pre)tehtati, ocenitito weight the scales in favour of s.o. — priskrbeti komu (nedovoljeno) prednost -
2 imperial
[im'piəriəl](of an empire or an emperor: the imperial crown.) vladarski- imperialist* * *I [impíəriəl]adjective ( imperially adverb)cesarski, vladarski, državni; figuratively kraljevski, veličasten; British English zakonit (mere in uteži)imperial preference — sistem nižjih carin med članicami angl. imperijamedicine imperial section — carski rezII [impíəriəl]nounfrancoska brada; prtljažnik na strehi kočije; ruski carski zlatnik (15 srebrnih rubljev); format papirja (57 ɔ 58 cm)
См. также в других словарях:
utéž — a m (ẹ̑) redko utež ž: trgovinski utež í tudi i ž, daj., mest. ed. utéži (ẹ̑) 1. priprava z označenimi kilogrami, dekagrami, grami za merjenje teže ali mase česa: dati utež na tehtnico; umerjati, žigosati uteži; obremeniti vzmet z utežmi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méra — e ž (ẹ) 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etalón — a m (ọ̑) fiz. natančen vzorec mere ali uteži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kilográm — tudi kílogram a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uràd — áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
